Če ste z Gorenjske, ste najbrž že slišali za težave s smetmi. Ker smo v času volilnega in referendumskega molka, o jutrišnjem dogajanju v Kranju ne bom. Bi pa o populistični, za ponedeljek napovedani zapori ceste v Kovorju.
Tržiški župan Borut Sajovic je te dni "priskočil na pomoč" Mestni občini Kranj, ki ima težave z odlaganjem odpadkov, saj deponija v Tenetišah zaenkrat še nima podaljšanega okoljevarstvenega dovoljenja. Ministrstvo za okollje, kot kaže, za preučitev vloge potrebuje nekaj mesecev ... Birokracija. Kranjske smeti, in smeti nekaterih bližnjih občin - skupaj smeti 70.000 ljudi - se tako začasno vozijo v Kovor.
Ko človek, vajen medijskega blišča, naenkrat postane tretjerazredni politik, prej pa je bil kvečjemu drugorazredni, je treba izkoristiti vsako priložnost za pojavljanje v množičnih občilih. Nekdanji tržiški župan Pavel Rupar, skuša težave z odpadki izrabiti za nekaj pozornosti. Ta isti župan, ki je za razliko od Sajovica, zagovarjal lokacijo v Kovorju, kot primerno za gorenjsko odlagališče odpadkov, zdaj pravi, da "če Sajovic ne bo odstopil od pogodbe s Kranjčani, bomo v ponedeljek (op. p. 12. 11. 2007) zaprli cesto proti odlagališču" (dnevnik.si). Rupar, kot izjavlja za Dnevnik, v Sajovicu vidi "dvoličnega človeka, ki govori eno, dela pa drugo." S tem namiguje na Sajovičeve predvolilne obljube in dodaja, da je aktualni tržiški župan v tajnosti "dovolil Kranjčanom, da smeti vozijo v Kovor, čeprav je pred volitvami s populističnim nastopom zoper smeti Tržičane pridobil na svojo stran. Sprašujem se, ali gre za zlorabo položaja, prekoračitev pooblastil ali celo korupcijo." To pravi Rupar.
Smrdijo mi te Gorenjske smeti. Jasno je, da je bila že gesta Sajovica, ki je na lokalnih volitvah zmagal tudi s pomočjo obljube, da gorenjskega centra za ravnanje z odpadki ne bo v Kovorju, populistična. Še bolj jasno je, da je populistična Ruparjeva gesta oz. poziv k zapori ceste. In pred časom, ko sem bil v Tenetišah, mi je zasmrdelo še nekaj, poleg smeti - te so mi, ko sem se zelo približal deponiji. Smrdel mi je protest vaščanov, njihov način soočenja z nedolžnim mestnim redarjem, ki je le opazoval dogajanje. Vaščanom ga je s psovkami in povzdigovanjem glasu uspelo pregnati - ob opazovanju policije (spomnil sem se na dogajanje v Kočevju, ko so vaščani pregledovali policijska vozila). In smrdela mi je novinarska konferenca, ko je kranjski podžupan Stane Štraus, cinično in z rahlim nasmeškom, uro po protestih izjavil, da so najbolj veseli, da se, navkljub neprijavljenemu protestu in prisotnim otrokom ni nikomur nič zgodilo. In smrdi mi pritiskanje s strani občine na vaščane Mlake in Tenetiš, tudi preko medijev, da lahko takšni protesti odlaganje odpadkov podražijo za štirikrat, kar se utegne poznati na položnicah davkoplačevalcev. Tudi če je res, namen teh izjav je jasen.
Razumem tiste vaščane Mlake in Tenetiš, ki jim deponija niža standarde bivanja, ne razumem onih, ki to počno zaradi morebitnih drugačnih interesov. Razumem MO Kranj, ki skuša najti rešitev, ne razumem pa nepotrebnih smrdljivosti, ki se dogajajo okrog gorenjskih smeti. Smeti nekje morajo biti, res je. Pa res ne obstaja kraj, samoten kraj, ki ne bi vplival na ljudi? Bi vi živeli zraven deponije? In - kdaj bomo pričeli reševati vzroke in ne posledic? Koliko vrečk na teden vzamete v trgovini? V kakšni embalaži so artikli, ki jih kupujete?
Tržiški župan Borut Sajovic je te dni "priskočil na pomoč" Mestni občini Kranj, ki ima težave z odlaganjem odpadkov, saj deponija v Tenetišah zaenkrat še nima podaljšanega okoljevarstvenega dovoljenja. Ministrstvo za okollje, kot kaže, za preučitev vloge potrebuje nekaj mesecev ... Birokracija. Kranjske smeti, in smeti nekaterih bližnjih občin - skupaj smeti 70.000 ljudi - se tako začasno vozijo v Kovor.
Ko človek, vajen medijskega blišča, naenkrat postane tretjerazredni politik, prej pa je bil kvečjemu drugorazredni, je treba izkoristiti vsako priložnost za pojavljanje v množičnih občilih. Nekdanji tržiški župan Pavel Rupar, skuša težave z odpadki izrabiti za nekaj pozornosti. Ta isti župan, ki je za razliko od Sajovica, zagovarjal lokacijo v Kovorju, kot primerno za gorenjsko odlagališče odpadkov, zdaj pravi, da "če Sajovic ne bo odstopil od pogodbe s Kranjčani, bomo v ponedeljek (op. p. 12. 11. 2007) zaprli cesto proti odlagališču" (dnevnik.si). Rupar, kot izjavlja za Dnevnik, v Sajovicu vidi "dvoličnega človeka, ki govori eno, dela pa drugo." S tem namiguje na Sajovičeve predvolilne obljube in dodaja, da je aktualni tržiški župan v tajnosti "dovolil Kranjčanom, da smeti vozijo v Kovor, čeprav je pred volitvami s populističnim nastopom zoper smeti Tržičane pridobil na svojo stran. Sprašujem se, ali gre za zlorabo položaja, prekoračitev pooblastil ali celo korupcijo." To pravi Rupar.
Smrdijo mi te Gorenjske smeti. Jasno je, da je bila že gesta Sajovica, ki je na lokalnih volitvah zmagal tudi s pomočjo obljube, da gorenjskega centra za ravnanje z odpadki ne bo v Kovorju, populistična. Še bolj jasno je, da je populistična Ruparjeva gesta oz. poziv k zapori ceste. In pred časom, ko sem bil v Tenetišah, mi je zasmrdelo še nekaj, poleg smeti - te so mi, ko sem se zelo približal deponiji. Smrdel mi je protest vaščanov, njihov način soočenja z nedolžnim mestnim redarjem, ki je le opazoval dogajanje. Vaščanom ga je s psovkami in povzdigovanjem glasu uspelo pregnati - ob opazovanju policije (spomnil sem se na dogajanje v Kočevju, ko so vaščani pregledovali policijska vozila). In smrdela mi je novinarska konferenca, ko je kranjski podžupan Stane Štraus, cinično in z rahlim nasmeškom, uro po protestih izjavil, da so najbolj veseli, da se, navkljub neprijavljenemu protestu in prisotnim otrokom ni nikomur nič zgodilo. In smrdi mi pritiskanje s strani občine na vaščane Mlake in Tenetiš, tudi preko medijev, da lahko takšni protesti odlaganje odpadkov podražijo za štirikrat, kar se utegne poznati na položnicah davkoplačevalcev. Tudi če je res, namen teh izjav je jasen.
Razumem tiste vaščane Mlake in Tenetiš, ki jim deponija niža standarde bivanja, ne razumem onih, ki to počno zaradi morebitnih drugačnih interesov. Razumem MO Kranj, ki skuša najti rešitev, ne razumem pa nepotrebnih smrdljivosti, ki se dogajajo okrog gorenjskih smeti. Smeti nekje morajo biti, res je. Pa res ne obstaja kraj, samoten kraj, ki ne bi vplival na ljudi? Bi vi živeli zraven deponije? In - kdaj bomo pričeli reševati vzroke in ne posledic? Koliko vrečk na teden vzamete v trgovini? V kakšni embalaži so artikli, ki jih kupujete?
Ni komentarjev:
Objavite komentar