četrtek, 25. oktober 2007

Moj zapis o Titu

Pišite o Titu! Petnajstletniki, pubertetniki, mladi študentje! Obujajte spomine nanj! Kakšne so vaše izkušnje z njim? Pišite in si priborite POPUST! Ja, popust! 10 EUR! Celih, neponarejenih! Ta pravih 10 ojrov! Tole je AKCIJA, o kateri vam pravim. In prispevam svoj delež še sam ...

Kako že gre tista? Fak, ne morem se spomnit ... Pizda! Čak, sam mal ... Em, em ... Fak, težka bo ... Hm... Čak, a ni nekej na ..., na ..., na ..., na Drrrrrr? Ma ni. Fak!!! A sem lahko tolk neumen!?*&#$"! Pa to ni res no ... Čak, al pa je ... Je, je, je!!! Ja, to je to! To, to, to! To je to. Em ...

Družeeeee Tiiitooooo mi ti se kuneeemooo!!!


Menim, da bi bil Tito ponosen na aktivno blogersko omladino, ki takole na pol voluntersko, požrtvovalno in v duhu Enega, obuja spomin na tiste čase. Obenem pa neguje bralne navade in z blogerju oglaševalcu dostopnimi knjigami hrani svojo slo po znanju. Plosk, plosk.

Jao, jao, jao, jao ... Ana!!! Kje so Aspirini???

P.S. V komentarjih prosim brez levih in desnih nebuloz. Govora je o akciji. Zaloge omenjenih tablet pa so alarmantno nizke.

4 komentarji:

Unknown pravi ...

"Prvič: Vaša naloga je, da se učite. Le kdor se uči, bo kaj znal. In le kdor kaj zna, bo lahko koristil domovini.
Drugič: Naučiti se morate ljubiti svojo domovino. Domovina je prelivala kri za svobodo.
Tretjič: Postati morate takšni, kakršni so bili vaši tovariši mladinci med bojem." TITO
(preplonkano iz Izkaza o šolskem uspehu - mala zelena knjižica)

Zgleda, da se mi je davno, davno nazaj, ko sem postala pionirka, prvo pravilo tako vtisnilo nekam v male možgane, da zdajle sredi noči še sedim za kompom in si polnim male sive celice. Zakaj že? Zaradi Titeja? Am... najbrž ne, ampak rezultat bo pa v končni fazi isti :)

Anonimni pravi ...

nejc oprost, tudi sam sem zdajle malce okajen ampak kljub temu - tole si prav gotovo tudi ti pisal vsaj malo pijan?

Pa sej - s Titom od nazaj od zdej naprej. Dons podpirajo sam še trezne, Tito je podprl tudi pijane krone!

Nejc Jemec pravi ...

Nisem, sem si pa želel, priznam. Grlo je bilo suho, misel jasna - celo preveč, za pozno večerno uro. Bil sem sam, dan pa naporen. Res sem si želel, pa ni bilo ... Nič, pa kdaj drugič. Jutri je brucovanje ...

Anonimni pravi ...

Hja.. tale Tito! Če po pravic povem se jst tegale vse skupi ama rpov neč ne spomnem, najbrž zato ker sem rojen leta 87 in sem vse to obšel :) mi je pa zanimiv kako majo lahko ljudje, s katerimi tudi sam včasih popijem kakšno pivo, tam na šanku Ostrige, spomin na nekaj o čemer se meni niti približno ne sanja! a sem res tak mladič al kaj? :P