nedelja, 16. september 2007

Peter pa Bjorn pa še John

Na Portugalskem se mi je zgodila ena zanimiva stvar. Pravzaprav dve. No, več jih je bilo, dve glasbeni pa bi izpostavil.

Prvič. Ne vem razloga, a ves prvi teden potovanja sem si v glavi, včasih tudi na glas, (fušal) mrmral komad Pearl Jamov - Jeremy. Nimam pojma, zakaj ravno ta! Poslušam jih, všeč so mi, dva koncerta sem videl ..., pa vseeno - so bendi, ki jih imam raje, ki jih več preposlušam, povrhu vsega pa Jeremy ni moj favorit. Od kod!? Kakorkoli. Ko sva šla z Ano v Coimbri na pico, jaz sem zraven pil odlično Super Bock portugalsko pivo, je moja punca zaslišala neke znane zvoke. Pazite, cel teden sem ji najedal s komadom, jasno da je odmevalo tudi njej. Na VH1 Classic so vrteli Jeremya - videospot! Ena redkih prilik ob TV-ju, eden redkih njihovih spotov, in evo ga Đeremija. Želja je bila očitno dovolj velika ...

Drugič. V eni portugalski stalno pojavljajoči se reklami je bil en hudo, res hudo nalezljiv komad. Prijetno požvižgavanje. Poletno. V Lizboni sem se pomudil v eni tehnični trgovini, kjer so imeli tudi skromno zbirko plošč. Povezava? Počasi. Na oddelku kjer imajo izpostavljenih nekaj plat, ki jih lahko obiskovalec tudi posluša, do tovrstne izbire sem sicer precej skeptičen, a vseeno - zaustavil sem se pri cedejki z napisom Peter Bjorn and John: Writer's Block. Začnem s poslušanjem. Intro. Prvi komad - super. Drugi komad - komad iz portugalske reklame!!! Tretji komad - bravo. Četrti komad ..., to je to.

Ime mi je bilo znano - loadal sem že lani, ko je bila plata izšla, pa si nekako nisem vzel časa, da bi prisluhnil. Zdaj ugotavljam, da pač včasih nekaj traja, preden si pripravljen odkriti kakšno dobro zadevico in je potrebna kakšna banalnost, da se kaj uresniči. Švedski bend s tremi izdanimi platami je tisto, kar sem že nekaj časa pogrešal. Je tisto, kar sem občutil, ko sem odkrival Bloc Party, Clap Your Hands Say Yeah, The Fiery Furnaces, Kultur Shock, Architecture in Helsinki, Willard Grant Conspiracy ... Ta filing muzike, ki jo čutiš. Ne vem, ne znam drugače opisat. Muzika, ob kateri pač nekaj začutiš. Ljubezen. Muzika, ki dogaja.

Dovolil si bom pokazati video omenjenega benda. Ni to njihov največji hit, morda ravno zato. Žvižgajo pa na celi plati ... Peter Bjorn and John - Objects Of My Affection.



P.S. Skromno priporočam tudi ogled tega. Wichita records, ki te dni praznuje sedmo obletnico delovanja, je super založba. Pa prijetno odkrivanje všečne muzike.

2 komentarja:

bleach nine pravi ...

jeremy je zakon, pearl jam so zakon, eddie je tok luskan!!! ce pa se neham pretvarjat, da sem najstnica, potem moram rect, da mas sreco, da se ti taki komadi zataknejo nekje med mozgani, meni dostikrat ostanejo ravno tisti, ki so mi drugace hudo zoprni in potem si par dni prepevam "sam na fuzbal me pust, na fuzbal me pust, lubca moja zlata... " ter tako nerviram sebe in vecino ljudi, ki se nahajajo v moji neposredni blizini :)

mislm, kaj za vraga, sploh ne vem nicesar o fuzbalu :)

Anonimni pravi ...

The Fiery Furnaces majo zunaj nov album: http://thefieryfurnaces.com/