Muzika: Okkervil River

Še ena luštna zadevščina se je našla. Zasedba Okkervil River iz Texasa.

Po njihovem gre za mešanico folk, indie in rock glasbe. Our Life Is Not A Movie Or Maybe je prvi komad z njihove letošnje plošče The Stage Names. Na poslušanje ponujajo vseh devet ...

Okkervil River: Our Life Is Not A Movie Or Maybe

Moj zapis o Titu

Pišite o Titu! Petnajstletniki, pubertetniki, mladi študentje! Obujajte spomine nanj! Kakšne so vaše izkušnje z njim? Pišite in si priborite POPUST! Ja, popust! 10 EUR! Celih, neponarejenih! Ta pravih 10 ojrov! Tole je AKCIJA, o kateri vam pravim. In prispevam svoj delež še sam ...

Kako že gre tista? Fak, ne morem se spomnit ... Pizda! Čak, sam mal ... Em, em ... Fak, težka bo ... Hm... Čak, a ni nekej na ..., na ..., na ..., na Drrrrrr? Ma ni. Fak!!! A sem lahko tolk neumen!?*&#$"! Pa to ni res no ... Čak, al pa je ... Je, je, je!!! Ja, to je to! To, to, to! To je to. Em ...

Družeeeee Tiiitooooo mi ti se kuneeemooo!!!

Menim, da bi bil Tito ponosen na aktivno blogersko omladino, ki takole na pol voluntersko, požrtvovalno in v duhu Enega, obuja spomin na tiste čase. Obenem pa neguje bralne navade in z blogerju oglaševalcu dostopnimi knjigami hrani svojo slo po znanju. Plosk, plosk.

Jao, jao, jao, jao ... Ana!!! Kje so Aspirini???

P.S. V komentarjih prosim brez levih in desnih nebuloz. Govora je o akciji. Zaloge omenjenih tablet pa so alarmantno nizke.

Špijoni v civilu

O snemanju brucovanjskega filma in brucovanju samem sem te dni že pisal. Tokrat pa dve zanimivi anekdoti - o špijonih v civilu in kršenju volilnega molka.

Snemalna ekipa je v nedeljo nekaj kadrov posnela nasproti škofjeloške avtobusne postaje. Ob glavni cesti proti Selški dolini. Na dan volitev se je snemal tudi kader, ko glavni akter, predsedniški kandidat Gnüj, nagovori zbrana potencialna volilca. Vse skupaj se je dogajalo ob velikem panoju, kjer so si oglasno mesto našli tudi siceršnji, resnični predsedniški kandidati. Za namen filma so fantje nad volilne plakate nalepili še filmskega.

Propagandni plakat za filmskega kandidata.

Vse lepo in prav, dokler na obisk niso prišli policisti. Ja, čisto pravi možje postave. Še pred prihodom, ko sem se oglasil preverit, kaj fantje ustvarjajo, smo se hecali na ta račun. Potem so pa res prišli. Sicer ni bilo kakšne silne panike. Matjaž Vouk jim je detajlno razložil vsebino, namen filma, kader Gnüjevega nagovora itn. Policista baje nista vedela, kako naj ukrepata. Smejalo se jima je, ko sta izvedela za kaj gre. Nič posebnega se ni zgodilo - zgolj opozorilo, naj se snemanje vendarle odloži do naslednjega dne. Kolikor vem, jih je o početju filmske ekipe nekdo obvestil. Zavedni Škofjeločan, ki je v snemanju očitno uvidel skrunitev svetih podob predsedniških kandidatov.

Pa to še ni bilo vse. Danes sta se spet oglasila dva policista, ki sta bila še enkrat več obveščena, da se nekaj nezaslišanega dogaja pri avtobusni postaji. Ekipa je namreč zopet snemala naslednji kader v bližini že omenjenih plakatov. Policista (druga dva) sta bila ponovno uvidevna. Eden izmed njiju pa naj bi komentiral: "Zgleda, da nekateri še vedno ne dojamejo, da živimo v svobodni državi." Ko jima je Vouk razložil zakaj gre, sta namreč doumela, da je prijavitelj "ekscesa" očitno nekoliko za časom.

In se takole človek vpraša o stvareh. Stanje v Sloveniji ne more biti katastrofalno, kot trdijo nekateri. Ni res, da ne živimo v socialni državi, in nikakor ni res, da ne živimo v pravni državi. Da kakšna stvar v tej državi ne bi bila pravna, da bi bilo kaj nemoralnega, krivičnega, tajkunskega, kradljivo-pridobitniškega, da bi se zgodilo kaj koruptivnega ali, bognedaj, nezakonitega - ne. Ob tako učinkoviti in zanesljivi civilni obveščevalni službi (COS) to ni možno. Ni mogoče, da bi COS spregledal, kdaj se pijani ko kanta vrnete z nočnega pohajkovanja. COS ne bo spregledal števila porno filmov, ki si jih ob "zanesljivi" uri pogledate v "intimnem" okolju vašega domovanja. Spregledal ne bo niti vašega včerajšnjega prijaznega pogleda namenjenega natakarici Špelci ob vljudni postrežbi jutranje kave. COS bo opazil tudi vsakršno nemoralno delovanje, ki bi rušilo obstoječe varne in predvidljive vrednostne ter normativne okvire. COS je najmočnejši tam, kjer menite, da ga ni. COS-ovi lokalni odbori so jedro te nevidne organizacije. Jeba pa je, ko COS včasih, v kakšnem bloku, spregleda truplo 83-letne Lojzke, ki tam na tleh, v hladu s tepihom prekritih betonskih tal, v večnosti sanja že peti dan ...

Muzika: New Young Pony Club & CSS

Spet je napočil čas za spoznavanje oz. odkrivanje muzike. OK, priznam, tople vode nisem odkril, sem pa naletel na meni vroče dogajajočo glasbo.

Namig za New Young Pony Club sem dobil v prispevku Matjaža Ambrožiča za Vest, o njih pa je razpredal tudi na svojem blogu. Zapisal je, da "so zelo energičen, če ne kar agresiven koncertni akt. Čeprav sem prvake novega rejva poprej povezoval z dediščino Videosexa, so torej ti v živo daleč od zamaknjenosti ali žalostne-darkeriade. Zelo so veseli in razposajeni." Med brkljanjem po spletu sem se torej spomnil na njegov zapis in prisluhnil.

Lepo. Poletno. Nagajivo. Ravno prav. Poslušljivo. Za na radio. Za žur v Ostrigi. Kitarist z brki me je z muvanjem spomnil na kitarista odlične beograjske zasedbe Vrooom Marka Nježića.

New Young Pony Club: Ice Cream

In sem se ob poslušanju spomnil še na brazilske zabavljače CSS ...

Cansei de Ser Sexy: Let's Make Love and Listen to Death From Above

Pa prijetno poslušanje.

Nastajanje filma

Včeraj s(m)o pričeli s snemanjem brucovanjskega filma. Moja vloga pride na vrsto danes zvečer.

V naslednjem videu pa nekaj malega utrinkov z včerajšnjega prvega snemalnega dne. Važno, da se družimo in uživamo, je ena lepa misel ob vseh teh stvareh, ki jih počnemo v našem študentskem klubu.

Video o filmu.

Trailer za brucovanjski film

Na Klubu škofjeloških študentov pripravljamo brucovanje. Nekaj malega o tem sem pisal že v prejšnji objavi.

Pomemben del brucovanja je tudi film. Brucovanjski film, ki se navezuje na temo aktualnega brucovanja. Lansko leto smo se na humoren način lotili katastrofalne situacije na področju turizma v Škofji Loki. Film so si kasneje ogledali celo na neki seji turističnega društva - služil jim je kot osnova za razpravo o stanju turizma na Loškem. Na hecen način se torej skušamo loški študentje lotevati resnobnih tem in pri tem nekaj sporočiti. Letošnji izziv nam predstavljajo volitve. Glavni filmar je Matjaž Vouk, moj predsedniški predhodnik. Sodeluje pa še precej zagnanih posameznikov in ni hudir, da nam ne bi uspelo. Je pa petek vedno bliže ...

Še nekaj malega vsebine. Od vseh jebani delavec s priimkom Gnüj (imena mu ne vem) se odloči postati predsednik, ker mu drugega, poleg samomora, v življenju ne preostane.

Tole je Matjažev trailer za brucovanjski film Kluba škofjeloških študentov Volitve 2007. Težit sem mu šel s trailerjem ravno pred začetkom snemanja ...

Video o dilemi s trailerjem.

Za tiste, ki niste iz naših logov, za domače pa kot nostalgično podoživetje, lanskoletni film Škofja Loka, mesto za v muzej (uradno turistično geslo: Škofja Loka, mesto muzej). Ima že blizu 10.000 ogledov, čeprav je večina for lokalnih!!! Bravo naši!

Brucovanjski film Kluba škofjeloških študentov Škofja Loka, mesto za v muzej (2006).

Zvečer v mestu ...

MKC Pri rdeči ostrigi sem že večkrat omenil. Pri 22-ih se po malem počutim veterana Ostrige. Vedno več je novih obrazov. Veliko dogodkov je že bilo, pod organizacijo katerih sem se podpisal.

Zadnje čase sem nekoliko slabše prisoten, tudi svojo predsedniško funkcijo na Klubu škofjeloških študentov opravljam z manj zavzetosti, kot na začetku. Čez dober mesec bodo študentske volitve v Škofji Loki, čez 10 dni brucovanje - dva projekta, ki ju moram nujno čim bolje izpeljat. Potem pridejo novi obrazi, nova energija in ideje. Po treh letih in več udejstvovanja na lokalni študentski sceni, po številnih neprespanih nočeh, po nemalokrat izgubljenih živcih, po tem, ko sem pridobil veliko neformalno pridobljenega znanja in v organizaciji pustil ogromno sebe, je torej čas, da se nekoliko pomaknem na stran in prostor prepustim drugim, sam pa pojdem svojo pot. Tako je, nekoliko sem se utrudil in nič mi ni žal za karkoli. Bom pa z veseljem še kakšno ušpičil - z zanosom, s polno vrečo naivnega idealizma. Z vero, da svet spreminjamo na bolje. Navkljub nergačem in škodoželjnežem, ki pizdolirajo vsepovprek, navkljub samovšečnim in samooklicanim vsevednežem, za katere pa se nemalokrat izkaže, da so bolj omejeni, kot so omejene krave na poti v klavnico. Tako.

V petek sem šel v Ostrigo. Masovk ne maram več. Bolj všeč so mi na pol intimni dogodki, kjer se da pogovarjat. Inu kulturno popivat. In popivat. In debatirat. Kakorkoli, v petek 12. oktobra je nastopila moška vokalna skupina Pushluschtae. Takole izgleda tonska vaja.

Petek v Rdeči Ostrigi - tonska vaja.

P.S. V četrtek 18. oktobra je v Ostrigi potopisno predavanje - Islandija in ne Portugalska. 26. oktobra vabljeni na Brucovanje Kluba škofjelošlih študentov: Volitve 2007. Nastopajo Red Five Point Star, pred tem bo stand-up comedy v izvedbi Komikaz, projekcija filma in krst novopečenih študentov.

Prvi šolski dan

Ja, v ponedeljek se je spet začela veselica. S tem še najmanj mislim na faks. Veselica je na poti tja in nazaj.

Prija mi, da spet začenjam študirat. Res, brez zajebancije. Rabim spet manjšo spremembo v življenjskem ritmu in študiranje bo prava stvar. Urnik je večinoma zanimiv, definitivno bodo kakšne zagreto-poglobljene debate, nova znanja, razprave ob kavici, skakanje s faksa na Vest, pa iz Ljubljane v Škofjo Loko - akcija! FDV mi sicer po malem smrdi - nočem nergat, špilat frajerja, biti žaljiv, nepošten in po nepotrebnem pameten - a o tem ob drugi priliki, ko idejo nadgradim z videom.

Kar sem hotel izpostaviti v tem zapisu, je naslednje. Prisegel sem si, kot nekateri to počno ob prehodu iz starega v novo leto, ne da bom redno hodil na faks oz. redno polagal izpite, pač pa sem si prisegel, da letos ne bom šel z avtom na faks. Navkljub dragim avtobusom - za 3,10 evra hočem Neoplana, Mercedesa ali MAN-a, ne pa TAM-a! - navkljub dejstvu, da rabim do železniške postaje pešačit 20 minut ali si iskati druge rešitve. Ne bom se vozil, četudi vlak kdaj zamuja in ne bom se vozil, četudi me v Ljubljano pelje smrdljiva, nagnetena rdeče-umazanorumenobela, predpotopna, počasna in tresoča se jara kača, po malem spominjajoča na vlak. Ne bom in pika!

Čuha, puha, čuha, puha ... Od Mednega do Ljubljane na cesti gužva, vlak pa piči 100 na uro. Hehehe. Aja, pa na vlaku je tudi gneča. Pa stoje sem snemal.

Če se kdo vozi v LJ in ima še kaj prostora v avtu, obenem pa se njegov/njen urnik ujema z mojim, naj to sporoči na najbližjo policijsko postajo, lahko pa tudi v komentarjih. Povezava do mojega urnika tukaj - program: novinarstvo, smer: novinarstvo - NOV 2, skupina: NOV 2 Z, skoči na: odvisno od aktualnega datuma.