Ja, v ponedeljek se je spet začela veselica. S tem še najmanj mislim na faks. Veselica je na poti tja in nazaj.Prija mi, da spet začenjam študirat. Res, brez zajebancije. Rabim spet manjšo spremembo v življenjskem ritmu in študiranje bo prava stvar. Urnik je večinoma zanimiv, definitivno bodo kakšne zagreto-poglobljene debate, nova znanja, razprave ob kavici, skakanje s faksa na
Vest, pa iz Ljubljane v Škofjo Loko - akcija!
FDV mi sicer po malem smrdi - nočem nergat, špilat frajerja, biti žaljiv, nepošten in po nepotrebnem pameten - a o tem ob drugi priliki, ko idejo nadgradim z videom.
Kar sem hotel izpostaviti v tem zapisu, je naslednje. Prisegel sem si, kot nekateri to počno ob prehodu iz starega v novo leto, ne da bom redno hodil na faks oz. redno polagal izpite, pač pa sem si prisegel, da letos ne bom šel z avtom na faks. Navkljub dragim avtobusom - za 3,10 evra hočem Neoplana, Mercedesa ali MAN-a, ne pa TAM-a! - navkljub dejstvu, da rabim do železniške postaje pešačit 20 minut ali si iskati druge rešitve. Ne bom se vozil, četudi vlak kdaj zamuja in ne bom se vozil, četudi me v Ljubljano pelje smrdljiva, nagnetena rdeče-umazanorumenobela, predpotopna, počasna in tresoča se jara kača, po malem spominjajoča na vlak. Ne bom in pika!